SA: N15: Odjemalec-strežnik z uporabo niti (Thread)
Navodila:
S pomočjo aplikacijskega vmesnika Winsock API napišite program odjemalec/strežnik, ki bo odjemalcu prek protokola Telnet omogočal prijavo na strežnik in uporabo naslednjih ukazov:
- h (help): izpiše implementirane ukaze na strežniku,
- t (time): prikaže tekoči čas na strežniku v obliki yyyy-mm-dd HH:MM:SS,
- s (set time): nastavi želeni čas na strežniku,
- l (list directory): prikaže vsebino podanega imenika (default: c:\),
- x (exit): izhod iz programa.
Strežnik naj se javi s sporočilom »Telnet Server>« (angl. Prompt). Nalogo izvajamo v treh fazah, ki trajajo po teden dni:
- 1. teden (N14): zasnova odjemalca in strežnika in vzpostavitev komunikacije med njima.
- 2. teden (N15): implementacija prvih treh strežniških ukazov (h, t, in s) .
- 3. teden (N16): implementacija vseh strežniških funkcij in testiranje več-uporabniškega okolja (strežnik omogoča povezavo več odjemalcem hkrati).
- Dodatek: prenašanje strežnika na Linux in vzpostavitev povezave med aplikacijskim vmesnikom Posix na operacijskem sistemu Linux (strežnik) in Winsock na operacijskem sistemu Windows (odjemalec).
Faze preverjamo tedensko, t.j. na začetku vsake vaje.
Pomagajte si z naslednjimi povezavami:
www.sockets.com/winsock.htm
http://msdn.microsoft.com/en-us/library/ms740673%28VS.85%29.aspx
http://en.wikipedia.org/wiki/Winsock
SA: N14: Osnovna aplikacija strežnik-odjemalec
Navodila:
S pomočjo aplikacijskega vmesnika Winsock API napišite program odjemalec/strežnik, ki bo odjemalcu prek protokola Telnet omogočal prijavo na strežnik in uporabo naslednjih ukazov:
- h (help): izpiše implementirane ukaze na strežniku,
- t (time): prikaže tekoči čas na strežniku v obliki yyyy-mm-dd HH:MM:SS,
- s (set time): nastavi želeni čas na strežniku,
- l (list directory): prikaže vsebino podanega imenika (default: c:\),
- x (exit): izhod iz programa.
Strežnik naj se javi s sporočilom »Telnet Server>« (angl. Prompt). Nalogo izvajamo v treh fazah, ki trajajo po teden dni:
- 1. teden (N14): zasnova odjemalca in strežnika in vzpostavitev komunikacije med njima.
- 2. teden (N15): implementacija prvih treh strežniških ukazov (h, t, in s) .
- 3. teden (N16): implementacija vseh strežniških funkcij in testiranje več-uporabniškega okolja (strežnik omogoča povezavo več odjemalcem hkrati).
- Dodatek: prenašanje strežnika na Linux in vzpostavitev povezave med aplikacijskim vmesnikom Posix na operacijskem sistemu Linux (strežnik) in Winsock na operacijskem sistemu Windows (odjemalec).
Faze preverjamo tedensko, t.j. na začetku vsake vaje.
Pomagajte si z naslednjimi povezavami:
www.sockets.com/winsock.htm
http://msdn.microsoft.com/en-us/library/ms740673%28VS.85%29.aspx
http://en.wikipedia.org/wiki/Winsock
MUR: Vaja 8: Spletne storitve (Web service)
Navodilo:
Na vajah bomo spoznali osnove spletnih storitev ter način njihove uporabe.
Naloga:
Spletna storitev:
Napišite spletno storitev, ki bo znala glede na poštno številko kraja vrniti naziv kraja ter temperaturo v stopinjah Celzijah za ta kraj. Pri tem se bomo omejili samo na kraje v ZDA. Spletna storitev naj vsebuje eno metodo, ki kot vhodni parameter prejme poštno številko kraja (ZIP Code) in kot rezultat vrne naziv kraja ter temperaturo v stopinjah Celzija. Za preizkus vaše spletne storitve, napišite okensko aplikacijo, ki bo uporabljala vašo spletno storitev. Okenska aplikacija naj omogoča vnos poštne številke kraja in izpis vseh podatkov, ki jih vrne vaša spletna storitev.
Vaša spletna storitev naj podatke o vremenu pridobi preko naslednje spletne storitve:http://ws.cdyne.com/WeatherWS/Weather.asmx. Metodo, ki boste pri tem uporabili se imenuje “GetCityWeatherByZIP” in kot vhodni parameter sprejme poštno številko kraja. Metoda kot rezultat vrne 14 atributov, izmed katerih sta za nas pomembna samo naziv kraja (City) ter podatek o temperaturi kraja (Temperature).
Podatek o temperaturi je podan v Fahrenheitovi temperaturni lestvici, zato bomo uporabili še drugo spletno storitev, ki nam bo pretvorila temperaturo kraja iz Fahrenheitov v stopinje Celzijev. Spletna storitev za pretvorbo temperature se nahaja na tem naslovu:http://www.w3schools.com/webservices/tempconvert.asmx. Metodo, ki boste pri tem uporabili se imenuje “FahrenheitToCelsius” in kot vhodni parameter sprejme temperaturo v Fahrenheitih. Metoda kot rezultat vrne temperaturo v stopinjah Celzijev.
Primera dveh poštnih številk (ZIP Code):
- 90066 – Los Angeles
- 10001 – New York
Pri izvedbi naloge se ni potrebno omejiti na zgoraj omenjeni spletni storitvi. V rešitvi lahko uporabite tudi kakšne druge spletne storitve, ki jih boste našli na spletu. Pazite le, da vaša spletna storitev uporablja najmanj dve “zunanji” spletni storitvi.
Preizkus spletne storitve:
Napišite tudi testni program, ki bo preko uporabniškega vmesnika klical vašo spletno storitev in izpisal rezultate.
MUR: Vaja 6: HTML parser v C# – izvoz v XML
Navodilo:
Na vajah boste izvedeli, kateri sklop nalege (A,B,C,D,E,F) boste dobili.
Naloga A:
Za določen glosár (spletna povezava) naj študent izdela uvozni program, katerega rezultat naj bo datoteka XML, ki naj ima spodnjo obliko. Po možnosti (če ima glosar za pojem določeno tudi področje) naj bo pri vsakem pojmu, podano tudi področje, kamor lahko pojem uvrstimo. Hierarhijo področij uporabnik postavi v XML pred samimi pojmi v okviru oznake …. Če sam pojem v glosarju tega ne vsebuje, naj poskusi to določiti ročno ali polavtomatsko.
Vsak pojem sme biti uvrščen v več področij. Če spada v več področij, potem naj bodo področja razvrčena po relevantnosti; tj. na prvem mestu določimo njegovo glavno področje itd. Pri hierarhiji področij določimo za vsako področje identifikator in ime.
Pri opisu pojma izberemo identifikatorje pripadajočih področij, kamor pojem uvrstimo. Poleg tega za vsak pojem določimo njegov naziv in krajšo opredelitev ali opis pojma. Podamo še povezave, ki predstavljajo spletne vire, kjer je ta pojem opisan, dan primer zanj itd. ali pa je v povezavi z drugim izrazom (pojmom). V drugem primeru je mogoče, da sploh ni zunanje spletne povezave, ampak samo izraz. V tem primeru pač povezava ne vsebuje drugega, kot izraz. Povezav je lahko več.
Ker je težko pričakovati, da bo hierarhija področij za pojme podana vnaprej, predlagamo, da se pojme najprej nehierarhično naniza znotraj oznake …. Torej, samo na eni ravni (ni podpodročij). V zadnji fazi, ko so pojmi že izdelani, področja pa znana, pa področja ročno preuredite, kot je predagano v primeru. V skrajnem primeru, ko pa področja za posamezni pojem niso podana, oz. se jih ne da niti ročno določiti, pa področij pač ne podate in se jih pri pojmih ne določi.
Če je glósar večjezičen, bi radi tudi to izkoristili, zato imamo možnost podati seznam jezikov in se pri nazivih (tj. konkretnih izrazih) nanašati na več jezikov. Opredelitev naj bo v izbranem jeziku (če je na voljo naj bo slovenska, sicer pa v izvornem jeziku; običajno angleškem).
XML mora biti ustrezen, tj. spletni brskalnik ga mora odpreti brez napak (angl. “well-formed”).
Naloga B:
Za podana iskalnika Google (Splet, Slike, Zemljevidi, Scholar) in Najdi.si (Splet, slike/video/zvoki, zemljevid) izvedite iskanje za podano besedno zvezo in izdelajte XML zadetkov. Za vsak zadetek podajte zapis XML. Zadetek mora biti opisan z zaporedno številko rangiranja, naslovom povezave, URL naslovom, tipom gradiva (stran HTML, slika, video, audio) in kratkim opisom, katerega vrne iskalnik.
En študent pokrije vse podiskalnike za Google, drugi pa za Najdi.si.
XML mora biti ustrezen, tj. spletni brskalnik ga mora odpreti brez napak (angl. “well-formed”).
Naloga C:
Za podan spletni slovar/glosar izvedite iskanje za podano besedno zvezo in izdelajte XML zadetkov. Za vsak zadetek podajte zapis XML. Zadetek mora biti opisan z zaporedno številko rangiranja, naslovom povezave, URL naslovom, tipom gradiva (stran HTML, slika, video, audio) in kratkim opisom, katerega vrne iskalnik.
En študent izdela parser za en slovar/glosar.
XML mora biti ustrezen, tj. spletni brskalnik ga mora odpreti brez napak (angl. “well-formed”).
Naloga D:
Za podan spletni slovar/glosar izvedite iskanje za podano besedno zvezo in izdelajte XML zadetkov. Za vsak zadetek podajte zapis XML. Zadetek mora biti opisan z zaporedno številko rangiranja, naslovom povezave, URL naslovom, tipom gradiva (stran HTML, slika, video, audio) in kratkim opisom, katerega vrne iskalnik.
En študent izdela parser za en slovar/glosar.
XML mora biti ustrezen, tj. spletni brskalnik ga mora odpreti brez napak (angl. “well-formed”).
Naloga E:
Za podan spletni slovar/glosar izvedite iskanje za podano besedno zvezo in izdelajte XML zadetkov. Za vsak zadetek podajte zapis XML. Zadetek mora biti opisan z zaporedno številko rangiranja, naslovom povezave, URL naslovom, tipom gradiva (stran HTML, slika, video, audio) in kratkim opisom, katerega vrne iskalnik.
En študent izdela parser za en slovar/glosar.
XML mora biti ustrezen, tj. spletni brskalnik ga mora odpreti brez napak (angl. “well-formed”).
Naloga F:
Za podan spletni slovar/glosar izvedite iskanje za podano besedno zvezo in izdelajte XML zadetkov. Za vsak zadetek podajte zapis XML. Zadetek mora biti opisan z zaporedno številko rangiranja, naslovom povezave, URL naslovom, tipom gradiva (stran HTML, slika, video, audio) in kratkim opisom, katerega vrne iskalnik.
En študent izdela parser za en slovar/glosar.
XML mora biti ustrezen, tj. spletni brskalnik ga mora odpreti brez napak (angl. “well-formed”).
IČR: 2. Domača naloga – beležka
Navodilo:
Za nalogo napišite aplikacijo za preprosto urejanje besedil (teksta), ki bo podobna Windows Notepad (beležnica). Aplikacija naj ima prilagodljivo velikost okvirja skupaj z vsemi gradniki (resizeable), menu in vnosno polje za vnašanje teksta. Omogoča naj:
- nalaganje
- shranjevanje
- spreminjanje tekstovnih datotek (.txt)
- kopiranje teksta (copy)
- lepljenje teksta (paste). Obe operaciji naj bosta dosegljivi preko menuja!
- možnost nalaganja večih datotek naenkrat in prikaz vsake v svojem zavihku (tabbed environment).
V vsakem zavihku naj bo mogoče spreminjanje in shranjevanje besedila neodvisno od drugih zavihkov, operaciji kopiranja in lepljenja pa naj delujeta tudi med posameznimi zavihki.
Program napišite v programskem jeziku C#.
IČR: 5. Vaja – Pregledovalnik slik
Navodilo:
V programskem jeziku C# napišite aplikacijo, s katero bo mogoče pregledovati slike na disku. Zahteve za aplikacijo so:
- omogoča naj pregledovanje slik v formatu JPG, BMP in GIF.
- omogoča naj nalaganje ene ali večih slik hkrati.
- omogoča naj odstranjevanje izbrane slike iz seznama slik ali večih slik iz seznama slik hkrati (ne iz diska!!).
- v seznamu slik naj bodo zapisana samo IMENA slik (brez končnic in/ali poti do slike).
- omogoča naj prikaz osnovnih informacij o sliki: dolžina in višina slike v pikah (dimenzije), format slike, velikost slike v KB, datum in ura spremembe slike.
- omogoča naj shranjevanje in nalaganje seznama izbranih slik iz datoteke (seznam ‘priljubljenih’ oz. MojaGalerija).
- omogoča naj pisanje in prikazovanje poljubnega komentarja k vsaki naloženi oz. prikazani sliki. Komentarji se naj shranijo skupaj s seznamom priljubljenih slik (v MojaGalerija).
- omogoča naj prikaz naloženih slik v seznamu po imenih in s prikaznimi sličicami (‘thumbnail’).
- omogoča naj dva različna načina predogleda slike: v naravni velikosti in prilagojeno glede na velikost prikazne površine.
- program naj bo preprost za uporabo, prijazen do uporabnika in vizualno zanimiv!
Pri izdelavi programa boste potrebovali:
- znanje iz predhodnih nalog
- razred ListView (za prikaz seznama slik)
- razred FileInfo (informacije o slikah)
- razred Image (za delo s slikovnimi podatki)
- razred PictureBox (gradnik za prikaz slik)
- preostale razrede in grafične elemente po vaši lastni presoji!!
Za opise razredov in pripadajočih metod uporabite pomoč iz MSDN!
IČR: Preprost vmesnik C#
Navodilo:
Programski jezik C# so razvili pri podjetju Microsoft in ga označujejo kot “preprost, moderen, objektno orientiran programski jezik, ki je nastal na podlagi jezikov C, C++ in JAVA.”
Sintaktično gledano je C# zelo podoben omenjenim jezikom. Veliko rezerviranih besed je enakih, prav tako se bloki kode omejujejo z zavitimi oklepaji in stavki jezika se zaključujejo s podpičjem. Tudi na prvi pogled se vidi podobnost z jezikom C++ in JAVA, vendar se je jezika C# veliko lažje naučiti kot jezika C++. Nekaj glavnih zančilnosti jezika C#:
- Čisti objektni jezik s podporo vmesnikom (interface), virtualnim funkcijam in prekrivanjem operatorjev.
- Ima dobro definirane osnovne tipe.
- Automatično brisanje dinamično rezerviranega pomnilnika (garbage collection).
- Podpora kazalcem, če se potrebujejo, vendar je jezik zasnovan tako, da se skoraj v vseh primerih da delati brez njih.
- Izvorne datoteke več niso razdeljene na datoteko z deklaracijami (v c++ je to datoteka s končnico .h) in definicijami (datoteka s končnico .cpp), temveč je običajno vsa koda znotraj datoteke s končnico .cs!
Programski jezik C# ima eno veliko prednost pred knjižnico MFC za C++ in sicer je to gradnja grafičnih vmesnikov. Jezik C# je zelo prijazen do uporabnika kar se tiče hitrosti in učinkovitosti gradnje grafičnega vmesnika za aplikacijo.
Grafične aplikacije boste spet gradili v programskem okolju MS Visual Studio 2003/2005/2008. Primer gradnje preprostega vmesnika prikazuje https://gemma3.uni-mb.si/vaje/file.php/9/demo1.html, nekaj praktičnih napotkov glede samega okolja z razlago programskega jezika pa prikazuje https://gemma3.uni-mb.si/vaje/file.php/9/demo2.html.
Tokrat morate za vajo napraviti enako aplikacijo kot pri prvi vaji, le da v tem primeru programirate v jeziku C#. Pri izdelavi boste potrebovali:
- ogled demonstracijskih videov
- razred TreeView
- razred ListView
- razred Button
- razred Graphics
- razred SolidBrush
- razred Pen
- razred Rectangle
- razred ComboBox
- razred DateTime
- metodo Invalidate()
Za opise razredov in pripadajočih metod uporabite pomoč iz MSDN!
PPJ: Leksikalna analiza – naloga 1 (obvezna)
Navodilo:
Pregledovalnik (scanner) predstavlja vmesnik med izvornim programom in razpoznavalnikom. Njegova naloga je, da vrne razpoznavalniku terminalne simbole. Njegova naloga je tudi, da izloči prazna mesta, preskoke v novo vrstico ter komentarje.
Pregledovalnik obravnava vhodno datoteko kot niz znakov, ki jih nato sestavlja v terminalne simbole. Za opis terminalnih simbolov uporabljamo končne avtomate, te pa najlažje implementiramo s tabelo (lahko tudi s programsko kodo).
Osnovni leksikalni simboli:
float [0-9]+ ( .[0-9]+)?
operator \+|\*|\-|/
separator\(|\)
Dodatni leksikalni simboli (za višjo oceno):
cos, sin, abs
Leksikalni analizator implementirajte v jeziku C#!
MUR: Vaja 7: Bruteforce/dictionary attack
Na vajah bomo spoznali osnove šifrirnih algoritmov.
Naloga:
Napišite okensko aplikacijo, ki omogoča ugotavljanje zašifriranega gesla. Aplikacija naj omogoča vnos gesla, ki ga s pomočjo algoritma MD5 zašifrirate.
Ugotavljanje gesel rešite na dva načina:
- v XML datoteki naj bodo shranjene najpogostejše besede, ki bi jih lahko povezali z geslom (imena, rojstni datumi, hobiji,..)
- generiranje kombinacije znakov (npr.: aaaa, aaab, aaac,…) – nabor znakov in dolžino niza nastavite v uporabniškem vmesniku
Program naj na koncu izpiše osnovno statistiko:
- skupen čas, ki je bil potreben za ugotavljanje gesla
- število poiskusov na sekundo (generirane kombinacije)
- zaporedna številka poiskusa zadetka
MUR: Vaja 5: XML urejevalnik novic
Na vajah se boste spoznali z XML. Podrobneje si bomo ogledali 3 načine dela z XML dokumenti in sicer:
- Zaporedno branje/pisanje XML dokumentov
- Document Object Model (DOM)
- Serializacija .NET objektov v XML dokument
Naloga:
Napišite windows aplikacijo tako, da bo hranila podatke o novicah v XML dokumentu.
- O posamezni novici vodimo naslednje podatke: naslov, kratek opis, vsebina in datum
- Napišite metode za shranjevanje, popravljanje in brisanje prej omenjenih podatkov
- Poleg tega napišite še vse ostale potrebne metode kot so razni seznami in iskanje po kriterijih (iskanje naj bo rešeno z XPath iskanjem po XML dokumentu)
Za izvedbo naloge lahko uporabite enega od prej naštetih načinov dela z XML dokumenti.
