Arhiv: 'R-iT - 2. letnik'

35/35

URG: 3.vaja: Simulator treninga (projektno delo, iCycle)

Avtor: Ali Gator | 07 June 2010 | Ni ni komentarjev
Kategorija: URG

Navodilo:

1. Ustvarite spletno aplikacijo, ki bo omogočala prikaz zemljevida ter kolesarskih poti na zemljevidu. Za prikaz zemljevida na spletni strani uporabite knjižnico OpenLayers (http://openlayers.org). Za zemljevid lahko uporabite Google Maps. Kolesarko pot sestavite s pomočjo koordinat GPS, s katerimi tvorite lomljenko, katero tudi prikažete na spletni strani. Zemljevid centrirajte na Slovenijo (15.0, 46.0).

Nastavite naslednje atribute:

Prikazano območje: (-20037508.34,-20037508.34,20037508.34,20037508.34)

Projekcija karte: EPSG:900913 (google maps)

Projekcija prikaza: EPSG:4326 (zapis GPS)

Pretvorba projekcije:

reproject = function(x,y)

{

var point = new OpenLayers.LonLat(x,y).transform(

new OpenLayers.Projection("EPSG:4326"), new OpenLayers.Projection("EPSG:900913"));

return point;

}

2. Dodajte možnost vnašanja poti z uporabo OL kontrol za risanje (http://openlayers.org/dev/examples/draw-feature.html) ter izris že obstoječih poti z lomljenkami. Obstoječe poti naj bodo zaenkrat podane v nizih (“x₁,y₁“, “x₂,y₂“,…,”x_ny_n“), katere tvorite sami. Z zapis poti v OL uporabite OpenLayers.Geometry.LineString, v katere vnesete točke poti. Vse točke morate projicirati v projekcijo EPSG:900913 (funkcija reproject). Primer risanja najdete na povezavi. Upoštevajte, da funkcija reproject vrača rezultat v strukturi OpenLayers.LonLat, za tvorjenje geometrije pa morate pretvoriti v strukturoOpenLayers.Geometry.Point.

3. Ustvarite strukturo za zapis geografske točke. Struktura naj vsebuje zemljepisno širino in dolžino, nadmorsko višino ter časovno značko. Kolesarske poti lahko zapišete kot polje točk. Strukturo bomo uporabljali za animacijo ter za izračune poti.
Napišite funkcijo za pretvorbo kolesarske poti z vaše strukture v strukturo, katero lahko prikažete v OpenLayers (vector). V spletni aplikaciji omogočite prikaz različnih kolesarskih poti (dodajte nov sloj za vsako kolesarsko pot), vsako kolesarsko pot pa prikažite v drugi barvi.
Pripravite si tudi funkcije za računanje dolžine poti, dolžino vzpona in spusta, višinsko razliko ter povprečno hitrost celotne prevožene poti ter posameznih odsekov kolesarske poti.

4. Ustvarite “umetne” zapise kolesarskih poti in zapisov GPS. Prikažite animacijo vožnje kolesarjev (zapis GPS) po kolesarskih poteh. Na spletni strani naj bo možno izbrati kolesarsko pot (in kolesarje, ki so vozili po izbrani poti). Vožnjo kolesarja prikažite kot točko, ki se premika po kolesarski poti, vsak kolesar naj bo prikazan z drugačno barvo.

Izpišite podatke o dolžini poti, dolžinah vzopona, spusta, višinske razlike, povprečno hitrost kolesarja, ter trenutno hitrost kolesarja (glede na položaj).

Pri izbiri kolesarske poti se zemljevid samodejno poveča (zoomira) na kolesarsko pot z majhnim odmikom na vsaki strani. Dodajte gumbke za začetek in konec animacije ter spustne menuje za izbiro kolesarske poti in voženj.

Pri animaciji uskladite položaj kolesarja s kolesarsko potjo – se pravi v primeru odstopanja kolesarja popravite njegov položaj da se bo ujemal s kolesarsko potjo. Označite tudi, če kolesar preveč zaide s predpisane poti (izberite toleranco npr. 5m, 10m, 15m) in to tudi označite.

Deli z drugimi!

>> Poglej rešitev <<

10/10

SA: N15: Odjemalec-strežnik z uporabo niti (Thread)

Avtor: Ali Gator | 07 June 2010 | Ni ni komentarjev
Kategorija: SA

Navodila:

S pomočjo aplikacijskega vmesnika Winsock API napišite program odjemalec/strežnik, ki bo odjemalcu prek protokola Telnet omogočal prijavo na strežnik in uporabo naslednjih ukazov:

h (help): izpiše implementirane ukaze na strežniku,
t (time): prikaže tekoči čas na strežniku v obliki yyyy-mm-dd HH:MM:SS,
s (set time): nastavi želeni čas na strežniku,
l (list directory): prikaže vsebino podanega imenika (default: c:\),
x (exit): izhod iz programa.

Strežnik naj se javi s sporočilom »Telnet Server>« (angl. Prompt). Nalogo izvajamo v treh fazah, ki trajajo po teden dni:

1. teden (N14): zasnova odjemalca in strežnika in vzpostavitev komunikacije med njima.
2. teden (N15): implementacija prvih treh strežniških ukazov (h, t, in s) .
3. teden (N16): implementacija vseh strežniških funkcij in testiranje več-uporabniškega okolja (strežnik omogoča povezavo več odjemalcem hkrati).
Dodatek: prenašanje strežnika na Linux in vzpostavitev povezave med aplikacijskim vmesnikom Posix na operacijskem sistemu Linux (strežnik) in Winsock na operacijskem sistemu Windows (odjemalec).

Faze preverjamo tedensko, t.j. na začetku vsake vaje.

Pomagajte si z naslednjimi povezavami:

www.sockets.com/winsock.htm

http://msdn.microsoft.com/en-us/library/ms740673%28VS.85%29.aspx
http://en.wikipedia.org/wiki/Winsock

Deli z drugimi!

>> Poglej rešitev <<

10/10

SA: N14: Osnovna aplikacija strežnik-odjemalec

Avtor: Ali Gator | 07 June 2010 | Ni ni komentarjev
Kategorija: SA

Navodila:

S pomočjo aplikacijskega vmesnika Winsock API napišite program odjemalec/strežnik, ki bo odjemalcu prek protokola Telnet omogočal prijavo na strežnik in uporabo naslednjih ukazov:

h (help): izpiše implementirane ukaze na strežniku,
t (time): prikaže tekoči čas na strežniku v obliki yyyy-mm-dd HH:MM:SS,
s (set time): nastavi želeni čas na strežniku,
l (list directory): prikaže vsebino podanega imenika (default: c:\),
x (exit): izhod iz programa.

Strežnik naj se javi s sporočilom »Telnet Server>« (angl. Prompt). Nalogo izvajamo v treh fazah, ki trajajo po teden dni:

1. teden (N14): zasnova odjemalca in strežnika in vzpostavitev komunikacije med njima.
2. teden (N15): implementacija prvih treh strežniških ukazov (h, t, in s) .
3. teden (N16): implementacija vseh strežniških funkcij in testiranje več-uporabniškega okolja (strežnik omogoča povezavo več odjemalcem hkrati).
Dodatek: prenašanje strežnika na Linux in vzpostavitev povezave med aplikacijskim vmesnikom Posix na operacijskem sistemu Linux (strežnik) in Winsock na operacijskem sistemu Windows (odjemalec).

Faze preverjamo tedensko, t.j. na začetku vsake vaje.

Pomagajte si z naslednjimi povezavami:

www.sockets.com/winsock.htm
http://msdn.microsoft.com/en-us/library/ms740673%28VS.85%29.aspx
http://en.wikipedia.org/wiki/Winsock

Deli z drugimi!

>> Poglej rešitev <<

7/7

SIS: 15. Vaja: Pragovna segmentacija

Avtor: Ali Gator | 01 June 2010 | Ni ni komentarjev
Kategorija: SIS

Pragovna segmentacija (treshold) je najpreprostejša segmentacijska metoda, s katero želimo ločiti objekte na sliki od ozadja. Pri tej pragovni segmentaciji se pripadnost posamezne točke določi s pomočjo praga. Če bi imeli prag 80, bi točka s sivino 75 predstavljala objekt, točka s sivino 90 pa ozadje (če bi bilo ozadje svetlejše od objekta). Pragovna operacija ima lahko globalni prag (prag je enak za vse točke), prag pa je lahko tudi variabilen (prag se razlikuje od točke od točke). Da točka predstavlja ozadje predstavimo z vrednostjo 0, če pa predstavlja objekt naj bo njena vrednost 1.

Seveda za pragovno operacijo niso primerne vse slike. Najbolje se obnesejo slike, ki imajo v histogramu dva med seboj jasno ločena vrha, kjer prvi vrh predstavlja objekt, drugi pa ozadje. Prag v takem primeru postavimo v dolino med vrhoma.

Avtomatsko določanje praga

V gornjem primeru smo prag postavili ročno, kar je za uporabo dokaj nepraktično. K sreči obstajajo metode in algoritmi, ki prag postavijo sami. Primer takega algoritma lahko najdemo tudi v knjigi Digital Image Processing: a practical introduction using Java, str. 255. Algoritem je iterativen in je z vsakim korakom bližji optimalnemu pragu. Algoritem predpostavlja,da robne točke algoritma predstavljajo ozadje.

Navodilo:

Implementirajte algoritem za avtomatsko določanje praga function prag=avtomatski_prag(slika), kjer funkcija izračuna prag za vhodno sliko. Predpostavite, da je vhodna slika že sivinska.

Deli z drugimi!

>> Poglej rešitev <<

100/100

MUR: Vaja 8: Spletne storitve (Web service)

Avtor: Ali Gator | 31 May 2010 | Ni ni komentarjev
Kategorija: MUR

Navodilo:

Na vajah bomo spoznali osnove spletnih storitev ter način njihove uporabe.

Primer demonstriran na vajah

Naloga:

Spletna storitev:
Napišite spletno storitev, ki bo znala glede na poštno številko kraja vrniti naziv kraja ter temperaturo v stopinjah Celzijah za ta kraj. Pri tem se bomo omejili samo na kraje v ZDA. Spletna storitev naj vsebuje eno metodo, ki kot vhodni parameter prejme poštno številko kraja (ZIP Code) in kot rezultat vrne naziv kraja ter temperaturo v stopinjah Celzija. Za preizkus vaše spletne storitve, napišite okensko aplikacijo, ki bo uporabljala vašo spletno storitev. Okenska aplikacija naj omogoča vnos poštne številke kraja in izpis vseh podatkov, ki jih vrne vaša spletna storitev.

Vaša spletna storitev naj podatke o vremenu pridobi preko naslednje spletne storitve:http://ws.cdyne.com/WeatherWS/Weather.asmx. Metodo, ki boste pri tem uporabili se imenuje “GetCityWeatherByZIP” in kot vhodni parameter sprejme poštno številko kraja. Metoda kot rezultat vrne 14 atributov, izmed katerih sta za nas pomembna samo naziv kraja (City) ter podatek o temperaturi kraja (Temperature).
Podatek o temperaturi je podan v Fahrenheitovi temperaturni lestvici, zato bomo uporabili še drugo spletno storitev, ki nam bo pretvorila temperaturo kraja iz Fahrenheitov v stopinje Celzijev. Spletna storitev za pretvorbo temperature se nahaja na tem naslovu:http://www.w3schools.com/webservices/tempconvert.asmx. Metodo, ki boste pri tem uporabili se imenuje “FahrenheitToCelsius” in kot vhodni parameter sprejme temperaturo v Fahrenheitih. Metoda kot rezultat vrne temperaturo v stopinjah Celzijev.

Primera dveh poštnih številk (ZIP Code):

90066 – Los Angeles
10001 – New York

Pri izvedbi naloge se ni potrebno omejiti na zgoraj omenjeni spletni storitvi. V rešitvi lahko uporabite tudi kakšne druge spletne storitve, ki jih boste našli na spletu. Pazite le, da vaša spletna storitev uporablja najmanj dve “zunanji” spletni storitvi.

Preizkus spletne storitve:
Napišite tudi testni program, ki bo preko uporabniškega vmesnika klical vašo spletno storitev in izpisal rezultate.

Deli z drugimi!

>> Poglej rešitev <<

100/100

MUR: Vaja 6: HTML parser v C# – izvoz v XML

Avtor: Ali Gator | 31 May 2010 | Ni ni komentarjev
Kategorija: MUR

Navodilo:

Na vajah boste izvedeli, kateri sklop nalege (A,B,C,D,E,F) boste dobili.

Naloga A:

Za določen glosár (spletna povezava) naj študent izdela uvozni program, katerega rezultat naj bo datoteka XML, ki naj ima spodnjo obliko. Po možnosti (če ima glosar za pojem določeno tudi področje) naj bo pri vsakem pojmu, podano tudi področje, kamor lahko pojem uvrstimo. Hierarhijo področij uporabnik postavi v XML pred samimi pojmi v okviru oznake …. Če sam pojem v glosarju tega ne vsebuje, naj poskusi to določiti ročno ali polavtomatsko.

Vsak pojem sme biti uvrščen v več področij. Če spada v več področij, potem naj bodo področja razvrčena po relevantnosti; tj. na prvem mestu določimo njegovo glavno področje itd. Pri hierarhiji področij določimo za vsako področje identifikator in ime.

Pri opisu pojma izberemo identifikatorje pripadajočih področij, kamor pojem uvrstimo. Poleg tega za vsak pojem določimo njegov naziv in krajšo opredelitev ali opis pojma. Podamo še povezave, ki predstavljajo spletne vire, kjer je ta pojem opisan, dan primer zanj itd. ali pa je v povezavi z drugim izrazom (pojmom). V drugem primeru je mogoče, da sploh ni zunanje spletne povezave, ampak samo izraz. V tem primeru pač povezava ne vsebuje drugega, kot izraz. Povezav je lahko več.

Ker je težko pričakovati, da bo hierarhija področij za pojme podana vnaprej, predlagamo, da se pojme najprej nehierarhično naniza znotraj oznake …. Torej, samo na eni ravni (ni podpodročij). V zadnji fazi, ko so pojmi že izdelani, področja pa znana, pa področja ročno preuredite, kot je predagano v primeru. V skrajnem primeru, ko pa področja za posamezni pojem niso podana, oz. se jih ne da niti ročno določiti, pa področij pač ne podate in se jih pri pojmih ne določi.

Če je glósar večjezičen, bi radi tudi to izkoristili, zato imamo možnost podati seznam jezikov in se pri nazivih (tj. konkretnih izrazih) nanašati na več jezikov. Opredelitev naj bo v izbranem jeziku (če je na voljo naj bo slovenska, sicer pa v izvornem jeziku; običajno angleškem).